Po petih mesecih mestnega življenja je napočil čas, da se odpravim dalje. Moj ljubi Brisbane mi je nudil sončno zatočišče, v katerem sem imela udobje, domačnost, toplino doma in osebe, ki jih lahko imenujem prijatelji.
Mesto, kjer sem bila doma. A moja še vedno nemirna duša želi korak naprej. Škoda je časa in denarja, ki ga vsak mesec porabim za dvakratno plačevanje nočitev in povratne karte. Ko odideš na potep za teden ali deset dni v tisoč kilometrov oddaljen kraj, je smiselno, da tam ostaneš. Če le lahko. Po petih mesecih nepozabnih avantur in spoznavanj novih krajev in vsakokratnih vračanj domov sem se odločila. Doma ne potrebujem več.
Pred mano je druga polovica avstralskega potepanja. Vsak mesec se bom udomačila na drugi lokaciji. Neznani. Polni skrivnosti in divjih doživetij. Korak ven iz cone udobja. Stran od znanih obrazov, kavarn, lokalov, restavracij, parkov in kotičkov, ki so mi nudili zavetje. Med nove še neznane prijatelje. Pa čeprav samo za en dan. To je čar potovanja. Uživati zunaj znane cone udobja. Spoznavati nove ljudi. Jim dovoliti, da vstopijo in izstopijo iz življenja. Prinesejo nova spoznanja in nove želje.
To je čar potovanja. Uživati zunaj znane cone udobja. Spoznavati nove ljudi.
Pred dvema mesecema sem bila tu. Ko sem v hostlu spoznala takrat še ne 70-letno Wendy. V hostlu.
Te zanima, kako sem spoznala Wendy?
Zdaj sem se vrnila za njen rojstni dan. Katoomba je čarobna vasica sredi Blue Mountains, ki te z nekim močnim privlakom enostavno prilepi nase in te ne izpusti. Ob vrnitvi v vasico sem se počutila, kot da sem prišla domov. Čeprav sem svoj dom šele dobro zapustila. Neka sončna energija je tu. Energija svobode, sonca. Polne lune.
``Neka sončna energija je tu. Energija svobode, sonca. Polne lune.``
Ja, z luno sva zelo povezani. Nenačrtovano se na pot vedno odpravim ob polni luni. Tudi tokrat je bilo tako. Čaroben sijaj v objemu sive modrine, ki obdaja gore. Pogled visoko v nebo. Hvala, življenje, za te trenutke.
Ko sva z Wendy zaplesali v petek zvečer v enem od lokalnih barov.
“Recept za mladosten videz in srečo so mladi popotniki, ki me obkrožajo.”
Za priložnost, da lahko s pred kratkim neznano osebo delim tako veliko in častitljivo številko, kot je 70 let. Ni sama. Ima nas. Prijatelje iz hostla. Pravi, da je to recept za njeno srečo in mladosten videz.
Vse najboljše, Wendy!
Klepeti z nami, mladimi ljudmi, ki ji pripovedujemo svoje zgodbe. In ona nam svoje. Iskrice v njenih očeh, ko ji neznanec na klavir zaigra rojstnodnevno pesem in ko s pivom v roki nazdravi z Avstralcem, ki je ravno izvedel, da slavimo njen rojstni dan in ji je za darilo podaril steklenico. Trenutek sreče, ki navdaja vse nas. Njo, ki je z nami, in nas, ki z njo delimo te posebne trenutke. Tudi klepet s sestro po telefonu. Vse najboljše, Wendy.
