Ne tisto, kar imaš, tisto, kar si. To lahko daješ. V kriznem času, v katerem smo se znašli, je to edino, kar nas lahko reši. Na drugem koncu sveta. Povsem sama sem se znašla tu. Ni bilo načrtovano. A tako je. In tako je očitno prav.

Nekje je nekdo, ki je želel, da se na tej poti, ki bo – sodeč po naraščanju števila obolelih za novim koronavirusom – trajala še kar nekaj časa, naučim pomembne lekcije. Lekcije, ki sem jo že kdaj izkusila. A se nisem dovolj naučila. Anja, zaneseš se lahko samo nase.

Vem, obstajajo tudi ljudje, ki mi stojijo/-te ob strani. Kadarkoli vas potrebujem. Na vas se ne zanašam. Enostavno vem, da ste tu, ko vas bom potrebovala. A zanašala sem se na svojega partnerja. Ni me pustil na cedilu. Nikakor. Hvaležna sem mu, da me je spustil na to pot skozi ocean samo. Le tako spoznavam ljudi, ki so mi in mi še bodo polepšali življenje. S svojo biti. S svojo iskrenostjo. Zaupanjem. Popolnim zaupanjem, ki ni slepo. Je povsem odkrito, pristno in podarjeno iz trenutka.

Štiri močne osebe sem spoznala v prvih 24 urah v prestolnici Salomonovih otokov. Štiri moške, ki so mi stopili naproti in mi sami ponudili roko.

Leto in osem dni je starejši od mene. Slonel je na ograji in opazoval hčer, kako z varuško lovi rakce. Pristopila sem k njemu, ker se mi je zdelo, da mi bo lahko pomagal. Usposobiti moj telefon, s katerim nikakor nisem mogla aktivirati prenosa podatkov. »Prideš na pivo, da ne sloniva ob ograji? Leila je v dobrih rokah.« V pol ure sva si zaupala svoji zgodbi. Osnovno. Na hitro. Bistveno. Oba sva takoj vedela, da si lahko zaupava. Tudi zato, ker je Tim, tako kot jaz, ribica. Ko mi je med drugim pojasnil, da je signal v tem delu mesta najšibkejši, sem se z lokalnim kombibusom, za katerega sem odštela tri salomonske dolarje (0,30 evra), odpravila v resort na Wi-Fi. Zanj sem morala plačati, a nič zato.

Udoben fotelj v avli recepcije in povezava s civilizacijo. Poiskati namestitev za ves teden, na hitro narediti nekaj print screenov zemljevida mesta, se javiti domačim in preveriti maile o odpovedanih letih. Urejeno. K meni prisede visok moški. Prijazen. »Kar sama si prišla na otoke?«

Se nadaljuje …