Razmišljala sem, kako bi lahko izvedela več o prvih prebivalcih Avstralije. Kako bi se jim približala in preživela z njimi kakšen dan ali dva.
Zakaj ne bi poiskala prostovoljnega dela v eni od skupnosti, ko bom ravno v središču teh starih kultur? Enostavno. Dva poslana maila in potrditev je bila tu. Dobrodošla v Warlukurlangu Art Center! V puščavsko vasico Yuendumu s približno 800 prebivalci in 478 registriranimi slikarji.
``Dobrodošla v Warlukurlangu Art Center!``
Pred mano so trije tedni prostovoljnega dela z aboriginskimi umetniki. Yuendumu je ena največjih in najstarejših aboriginskih skupnosti v centralni Avstraliji, zato bo to še toliko več vredna izkušnja.
Čudovite pravljice je pisala njihova zgodovina. Ki počasi tone med mešanjem z zahodno civilizacijo.
Dnevi so hitro minevali, jutra so bila pestra, popoldnevi še bolj. Po pripravi čaja, sokov, vode, piškotov in vseh potrebnih pripomočkov za slikanje je sledilo razvajanje umetnikov. Sledila sem navodilom že usposobljenih prostovoljcev, ki so med slikanjem aboriginom nosili vse, kar so si zaželeli. Lačen pogled in »Biscouts!« Brez kakršnegakoli pridiha po prosim, želel bi, lahko dobim so se razvadili dobiti vse, kar si zaželijo. »Coffee!« In ko dobijo prehladno kavo, rečejo »Too cold«, in ti skodelico porinejo nazaj pod nos. Kakšen teden sem potrebovala, da sem se dovolj domače počutila med njimi in se naučila prijazno odgovoriti, da si lahko kakšno stvar kdaj pa kdaj tudi sami vzamejo z mizice s priboljški.
``Redki so umetniki, ki slikajo z dušo in na platno preslikavajo starodavne pripovedke in sanje svojih prednikov.``
``O živalih, ki so jim prekrižale pot proti istemu cilju – vodi in preživetju.``
Res lepo slikajo. A kaj ko jih veliko med njimi ne uživa med slikanjem. To je njihova služba. Redki so umetniki, ki slikajo z dušo in na platno preslikavajo starodavne pripovedke in sanje svojih prednikov. Sanje o dolgih popotovanjih od enega vidnega izvira do drugega. Sanje o posebnih svetih krajih, ki so jih odkrili na poti. O živalih, ki so jim prekrižale pot proti istemu cilju – vodi in preživetju. Zgodbe o sedmih sestrah, ki so bežale tako dolgo, da so pristale na nebu in svetijo na platnih v podobah sedmih zvezd. Čudovite pravljice je pisala njihova zgodovina. Ki počasi tone med mešanjem z zahodno civilizacijo, ko se otroci in najstniki brez vzgoje surovo potepajo po ulicah in vlamljajo v hiše tistih, ki njihovim staršem izplačujejo plače.
Polnjenje posodic z raznolikimi barvami.
Umetnine se najhitreje posušijo na vročem puščavskem soncu.
Athena prihaja iz družine slikark. Stara je 25 let in ima 8-letnega sina. Njena mati in babica sta bili umetnici. Nadaljuje družinsko tradicijo in svoje umetnine prodaja hitreje, kot jih lahko slika. Še preden pride katera od njenih sedmih sester v galerijo, jo v sistemu že rezervira eden od kupcev. Meni je sanje sedmih sester naslikala po naročilu. Edini način, da lahko delček njenega ustvarjanja pripeljem domov. In najverjetneje edinstvena priložnost, da lahko po skoraj polovični ceni kot prostovoljka kupim sliko na platnu in tako prispevam kakšen dolar zanjo in njeno družino.
``Meni je sanje sedmih sester naslikala po naročilu.``
``Athena prihaja iz družine slikark. Stara je 25 let in ima 8-letnega sina.``
Slikajo s čopiči in lesenimi palčkami. Tistimi, ki jih mi uporabljamo za nabodala. Potrpežljivost, natančnost, domišljija in vnaprejšnje načrtovanje vzorcev, ki nekaj pomenijo, so odlike, ki jih nosijo v sebi. Ko sem jih tri tedne skupaj opazovala, kako mirno in zatopljeno s palčkami tapkajo po platnu, sem lahko videla, kako potrpežljivi znajo biti. Če le ne gre za skodelico hladnega čaja ali kave.
Pingback: Nekaj je bilo v zraku ~ Blue Eyes Discover
Pingback: Je to pravo avstralsko poletje? ~ Blue Eyes Discover