Po dveh letih sem se vrnila v Brazilijo, a nisem imela časa, da bi prišla na obisk k njej, zato se je ona pripeljala v Rio de Janeiro. Ja, tudi takrat sem couchsurfala pri prijatelju, ki zadnjih nekaj let živi v Evropi. Ker je imel v svojem stanovanju dovolj prostora za dve osebi, sva lahko obe bivali pri njem.
Kot se za dva Brazilca spodobi, sta me želela odpeljati na samba koncert. Kot nalašč je ravno takrat v Lapi, predelu mesta, ki je znan po pestrem nočnem življenju, imela koncert Marianina vzornica. Ker sva bili obe na tesnem z denarjem, sva se odločili, da poiščeva nekaj brezplačnega. Ne, ne gre tako. Uspešen poslovnež, ki del svoje plače vsak mesec namenja revnim v eni od favel, se je odločil, da naju počasti z vstopnicami.
Po dveh letih, ko sem se vrnila v Brazilijo, sva se dobili v Riu de Janeiru.
Čudovit koncert, globok glas in res izjemen talent pevke iz skupine Sururu na Roda so mi pričarali popolno izkušnjo sambe. Nekajkrat sva se z Mariano odpravili tudi na plesišče, kjer me je poskušala naučiti korake. Težko je. Drugi brazilski plesi so mi šli lažje od nog. Ves večer je govorila, kako srečna je in kako zelo si želi, da bi jo lahko kdaj prosila za nasvet, kako uspeti na glasbenem področju. Mariana je že takrat pisala svoje skladbe, jih pela, komponirala in igrala kitaro.
Mariana je že takrat pisala svoje skladbe, jih pela, komponirala in igrala kitaro.
Jaz seveda ne bi bila jaz, če ne bi ob koncu, ko je Mariana šla odtočit, skočila do pevke in ji v svoji polomljeni portugalščini pojasnila okoliščine. Kupila sem CD, ga podarila Mariani in jo napotila do Nilze Carvalho po podpis. Vzkliki veselja, ki sem jih bila deležna, so poplačali vse koncerte, ki jih danes Mariana Soares niza po vsej Braziliji.
Marijana Sundin
Prebiram in obcudujem tvoja dozivetja, tvoje opazanje in misli. Lep pozdrav Anja