Top

O življenju

Vsak dan je edinstven. Vsak trenutek enkraten. Vsaka izkušnja neprecenljiva.

Takšno je tudi naše življenje. Zato ga ne zamudite. Uživajte vsako sekundo, ki vam je dana.

Ne obžalujte. Sprejemajte. Živite življenje, kakršno je.

Ker je samo eno. In popolnoma vaše.

o
  • Zdi se, kot da sem se po 15 mesecih prebudila iz sanj in vstopila v resničnost. Resničnost preteklosti. Kjer se je sneg stalil in se narava prebuja. Kjer se ni nič spremenilo in kjer je moj dom.

  • Nikoli si nisem mislila, da me bo življenje prisililo v obstanek. Počitek. Na enem mestu. Na neznanem območju. Med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Prisilna prizemljitev v nerazvitem tropskem raju.

  • Svetloba. Beseda, ki pomeni ogromno. Pomen, ki v sebi nosi barvo, energijo, moč in ne nazadnje tudi pot. Ni samo eno od poglavij na tej spletni strani, je vodilo.

  • Skuhala sem si kavo. Ni domača, slovenska. Je pa iz džezve, in to bosanske. Kupila sem jo od nekdanje lastnice balkanske restavracije na obrobju Brisbana.

  • Optimizem. Veselje. Radost. Volja do življenja. Ljubezen in sreča, ki ju je izžareval. Borba. Zase in za druge. Iskrice, ki niso nikoli ugasnile. Niti zdaj, ko je zaprl oči.

  • Sanje. Sanje, ki sem jih sanjala kot majhna deklica. Spomnim se svoje risbice. Joj, kako sem bila ponosna nanjo. Še jo hranim. Narisala sem jo s svinčnikom. Na pol strani lista A4.

  • Vsako potovanje osvobaja. Uči. Odpira nova obzorja in poglavja. Ne samo v nas, ne samo v naših življenjih, ampak v naših glavah. Odpira novo razmišljanje. Dojemanje. Sprejemanje.

  • Vsi govorijo o pogumu. Koliko poguma je bilo treba, da sem si upala pustiti vse in odpotovati. Ne bi govorila o pogumu.

  • Nobena pot ni lahka. Nobena ni posuta z zlatom in obsijana s soncem. Vsako pot kdaj prekrijejo oblaki.

  • Ljudje smo si različni. Imamo različna mnenja, različne poglede na svet. Drugače dojemamo stvari, ki se nam v življenju dogajajo. Prav je tako.

  • Zakaj si samska? Kdaj boš imela otroke? Spustiti boš morala standarde. Kar nekaj let že poslušam podobne pridige prijateljev, staršev, neznancev. Verjetno vsi vedo bolje od mene, kaj potrebujem, kaj si želim, kakšno življenje si zaslužim.

  • Visoko. Visoko nad oblake sem mislila, da grem. V višave. Kot pri nas, ko se odločiš, da greš v gore. Tokrat je bilo drugače.

  • Odločnost. Pripravljenost. Mir. V sebi. Nobene živčnosti. Treme. Čista samozavest. Tokrat.

  • Kdo je tisti, ki me lahko najbolj opiše? Kdo me najbolj pozna? Kdo ve, kje so moje meje strahu, kaj si želim, kdo lahko sklepa, kaj bom naslednji trenutek storila?

  • Pogosto. Vem, nikoli ne bi rekli. Močna. Odločna. Trdna. Prepričana o svojem prav. Trmasta. Navadno preveč. Še posebno če vprašam mami. Trmasta kot bik.

Sanjaj. Upaj si. Živi.

Nič ni večno. Noben trenutek. Nobena izkušnja. Nobena sekunda. Vsako doživetje, ki nam ga življenje ponudi, nam je dano samo enkrat. Izkoristiti ga moramo. Živeti brez obžalovanj, z radostjo, srečo in zadovoljstvom. Sanjaj. Upaj si. Živi. Stori to, kar si že dolgo želiš, pa si nikoli nisi upal. Morda bo želja kmalu usahnila. Nikoli ne boš vedel, koliko sreče bi lahko zaužil v tistem trenutku. Kaj novega bi se naučil in kako zelo lepši bi bil tvoj dan. Izkoristi prav vsakega. In živi. Z zadovoljnim nasmehom na obrazu.

Anja Kovačič