Zahodni del Nepala, območje Anapurne in Mananga, kjer smo s 15-člansko odpravo od 14. oktobra, torej zadnjih deset dni, v potresu ni bil prizadet, kar pomeni, da je popolnoma varen za turiste. Prav tako 65 drugih nepalskih območij, kjer so se do aprila gnetli turisti. A letos je drugače.

Phurba Sherpa, vodnik, ki sodeluje z našo odpravo pod himalajskimi vrhovi, pravi, da je po aprilskem potresu to njegova prva odprava. Turisti, pohodniki in alpinisti se še vedno bojijo stopiti na popotresno območje, a strah je odveč. Samo 10 od 75 območij še niso popolnoma uredili, saj je zaradi plazov in udorov ogromno poti neprehodnih. Neurejena območja ostajajo Lantang, Sindupalchok, Dulkha, Dading, Katmandu, Baktapur, Solukumbu, Gorkha, Rosuwa in Nuwakot. A v zadnjega se bomo s Sherpo kljub težavam z dostopom odpravili zaradi gradnje šole.

Zadnjega pol leta je Katmandu obiskalo samo 25 odstotkov lanskoletnega števila turistov. Hoteli, tako imenovani lodgi, se zapirajo. Ko se sprehajamo skozi nekoč obljudene vasi, nas na ulicah pozdravljajo samo domačini. Nasmejani in prav nič zaskrbljeni. V desetih dneh trekinga se srečujemo s približno petimi različnimi skupinami pohodnikov. Pred potresom bi hodili v kolonah. Zdaj se pozdravimo ob jutranjem svitu in se naslednjič srečamo šele čez dva dneva.

Indija še ni odprla meje za gorivo

Lastniki trgovin, restavracij, agencij v bližini Manasluja in Lantanga se bojijo nadaljevanja sezone. Ne samo da ni turistov, ki jim omogočajo preživetje, težave jim povzroča tudi sosednja Indija. Že od 1. oktobra je zaradi nestrinjanja z novo sprejeto nepalsko ustavo zaprta meja za goriva in drugo nepokvarljivo blago, tudi zdravila in živila. Indijska manjšina v Nepalu si želi več pravic in lažje urejanje dokumentov, zato je na njeno stran stopila indijska vlada. Dokler Nepalci ne bodo popustili, bo ohromljeno življenje več kot 30 milijonov ljudi.

Že od 13. oktobra, od začetka praznovanja največjega državnega praznika dashaina (konča se ob polni luni), vlada prazni državne rezerve bencina. Na cestah, ne samo v mestih, ampak v vsaki vasi z bencinsko črpalko nastajajo zastoji in večkilometrske kolone. Motoristi (ti prevladujejo, ker si Nepalci težko privoščijo avto) lahko kupijo največ pet litrov, lastniki avtomobilov 15 oz. 20 litrov. Zaradi pomanjkanja plina za kuhanje morajo Nepalci kuhati na drva in iščejo alternativne možnosti, težave se pojavljajo predvsem v bolnišnicah in drugih javnih ustanovah, še posebej v mestih. Včasih samo na podeželju, danes tudi v večjih mestih, številni ljudje kuhajo na odprtem ognjišču sredi ulice.

Indija je Nepalu onemogočila dostop do goriva leta 1945, brez je bil celih 14 mesecev. Ker se nepalska vlada po besedah tistih, s katerimi se mi je uspelo pogovarjati na poti, ne zna pogajati, Indijci pa nikoli ne popustijo, se domačini bojijo, da bi se zgodba ponovila.