Danes je natančno pet mesecev, odkar sem se vrnila domov. Izkoristila sem včerajšnji sončen dan, enega zadnjih v tem tednu, in se podala na bližnje Pohorje. Tako blizu, pa tako nepoznani konci. Nedotaknjena narava, neokrnjena, pristna, divja, neobljudena.
Pričakal si me z dišečo domačo kavo. Kako je prijala. Moj pregret motor in tvoj ohlajen sta bila kot ying in yang. Skladno sva našla pot proti prelazu Falzarego, kjer sva ob sanjskih prizorih na mogočne Dolomite iskala najprimernejše parkirišče,
Stal si tam, na zaprašenem parkirišču ob železniški postaji. Bil je prijeten avgustovski dan. Z Obale sem se pripeljala v prestolnico, samo da bi te spoznala. Ničesar nisem pričakovala. Razen popolne avanture. Bila je ljubezen na prvi pogled …
Ne vem, kdaj se vračam. Morda čez mesec. Dva. Leto. Dve. Ne vem. Ne vem, kaj me čaka na drugem koncu sveta.