Drugo jutro nas, po meditaciji ob sončnem vzhodu, pričakajo neznosna vročina, močan veter, za tem nenadoma nor naliv, in kar naenkrat se nebo začne barvati v oranžne, svetlo- in temnosive odtenke.
Vedno ena in ista pričakovanja. Nepozabno silvestrovo. Preživeti najdaljšo noč v letu s tistimi, ki nam nekaj pomenijo. S pravimi prijatelji.
Spominjam se trgatve – kot bi bila včeraj. Ko smo se kot otroci podili po vinogradu, vmes malo trgali, se skrivali, kakšen grozd pojedli in nato najverjetneje naredili več škode kot koristi.
Polna luna bo. Name ima vedno močan vpliv. Že tako sem zelo čustvena in občutljiva, ko mesečina postaja svetlejša in močnejša, pa se vse skupaj samo še stopnjuje.
Vedno več je prijateljev, znancev, ljudi, ki se k meni vračajo z zahvalo. Zahvalo za nasvet, opogumljanje, motivacijo, podporo ali samo za enostaven biti, ko so to potrebovali.
Bilo je pred natančno 377 leti. 24. novembra. Podobno kot mene ga je prevzela naravna lepota prvinskosti tega čudovitega otoka.