Čarobni otok. Rajski otok. Nebesa na zemlji. Vse to so imena, ki jih več kot zasluženo nosi Taveuni. Ne, ni samo narava rajska in njene plaže. Rajski so ljudje, ki uživajo darove tega zelenega čudeža.
Svetloba. Beseda, ki pomeni ogromno. Pomen, ki v sebi nosi barvo, energijo, moč in ne nazadnje tudi pot. Ni samo eno od poglavij na tej spletni strani, je vodilo.
Rosana je stara 43 let. Samo deset let je mlajša od mene. Ima štiri otroke. Dva sinova in dve hčerki. Na obisku je bila pri najmlajši, ki se šola v prestolnici Suva.
Dobrih 18 ur plutja je pred nami. Ne, nisem na križarki. Ta je sicer zasidrana zraven našega trajekta. Našega? To nočno dogodivščino bom delila s približno 100 domačini. Ob vkrcanju sem spoznala še eno popotnico z Aljaske in na hodniku
Vroče. Sončno. Vlažno. Končno! Pravo poletje! Nasmejani in prijazni ljudje. Bula tu, bula tam. Ob vprašanju Kako si? v primerjavi z Avstralijo tu vedno dobim iskren odgovor, ki odraža njihovo veselje do življenja. »Čudovito! Še en lep dan je pred
Zamujamo. Vizum mi poteče čez dve minuti, mi pa smo še vedno v Avstraliji. Utrujena sem. Od vsega. Pakiranja, poslavljanja, potovanja, organiziranja in urejanja naslednjih destinacij, psihične priprave na omejeno količino denarja na drugem koncu sveta, uživati, videti, doživeti in
Vsak dan drvimo skozi trenutke. Mimo ljudi. Mahajoč prijateljem. V pozdrav družini. Skrbimo za vse dnevne obveznosti in pozabljamo nase. A se zavedamo, da bi morali nekaj spremeniti.
Polna neverjetnih vtisov s "filmskega ranča" in, kakopak, novih poznanstev se z lokalnim avtobusom vračam v Honolulu. Dežuje, prvič ta teden je začelo deževati že zvečer. Navadno se ulije ponoči.
Pogled na levo. Na visoke zelene tropske rebraste vrhove s sivo kapico. Na desno vsi odtenki morske modre in zelene. Vsake toliko iz vode pokuka temno zelen otoček, da poudari modrino rajskega oceana.