Pričakal si me z dišečo domačo kavo. Kako je prijala. Moj pregret motor in tvoj ohlajen sta bila kot ying in yang. Skladno sva našla pot proti prelazu Falzarego, kjer sva ob sanjskih prizorih na mogočne Dolomite iskala najprimernejše parkirišče,
Sprejmi. Sprejmi vsak trenutek, ki ti je dan. Nikoli več se ne bo ponovil ali vrnil. Sprejmi resnico, kakršna je. Naj v tebi prebudi tisto, česar ni do zdaj še nihče. Nič ni večno, vse se spreminja.
Pusti. Pozabi. Spusti. Pojdi naprej. Težava, s katero se spopadam že kar nekaj let. Prehitro se navežem na vse. Na okolje, ljudi, tudi na stvari. Pa nisem materialistka. Daleč od tega. Potovanje po Avstraliji me bo naučilo tudi tega. Kako
Sprehod. Hoja. V naravi ali po središču mesta. To je tisto, kar osvobaja. Nikoli v življenju nisem kupila vozovnice za ogled katerekoli destinacije z avtobusom. Ker raje hodim kot sedim.
Obožujem otroke. Že od nekdaj. Z veseljem sem pomagala staršem paziti, vzgajati, previjati in se igrati z obema mlajšima bratoma in sestro. Sanjala sem, kako bom pri 30 imela svoje otroke.
Potapljanje. Tudi zaradi tega sem prišla na Kubo. Da bom doživela pravi podvodni raj. V Trinidadu poskusim srečo.
Stal si tam, na zaprašenem parkirišču ob železniški postaji. Bil je prijeten avgustovski dan. Z Obale sem se pripeljala v prestolnico, samo da bi te spoznala. Ničesar nisem pričakovala. Razen popolne avanture. Bila je ljubezen na prvi pogled …
Nikoli mi ni dolgčas. Ni trenutka, da ne bi imela kaj početi. Kot človek z nešteto željami po novih avanturah, voljo preizkusiti in okusiti vse, kar je še neznano.
Nisem ljubiteljica velikih mest. Že Ljubljana mi je bila prevelika. Ampak ko potuješ in spoznavaš nove kraje, si odprt za vse. Tudi za večmilijonska mesta. Kot je Brisbane.
Vsako potovanje osvobaja. Uči. Odpira nova obzorja in poglavja. Ne samo v nas, ne samo v naših življenjih, ampak v naših glavah. Odpira novo razmišljanje. Dojemanje. Sprejemanje.